Tlhaloso ya Setšweletšwa .
Mehutahuta ya mekgwa ya go phunya ya ka ntle ga thuto e šomišitšwe ka katlego bakeng sa vertebroplasty ya percutaneous (PVP) le kyphoplasty ya letlalo (PKP).
Percutaneous vertebroplasty (PVP) ke kalafo ya balwetši bao ba nago le go robega ga vertebral ya seka se tee goba tše ntši tšeo di hlolwago ke dihlagala tša marapo, go fokola ga marapo goba kgateletšego. Ka go PVP, nalete ya biopsy ya marapo e tsenywa ka gare ga vertebrae ye e robegilego ka fase ga thethefatši ya lefelong leo go molwetši; Samente ya marapo yeo e dirilwego ka polymethylmethacrylate (PMMA) e hlabja ka nalete, gomme ya latelwa ke kimollo ya kapejana ya dika tše bjalo ka go sepela ka bothata goba bohloko bja mokokotlo . Tshepedišo e tee ya PVP e nyaka diiri tše 2 fela tša nako ya kalafo le diiri tše 2 tša go khutša ka morago ga go buiwa; E ka dirwa ka go sega letlalo la 5-mm bakeng sa go tsenywa ga nalete e nngwe le e nngwe ya biopsy ya marapo, e na le ditiragalo tše dinyenyane tša ditiragalo tše mpe tše šoro, e ka dirwa ntle le go lokišetša pele ga go buiwa goba tlhokomelo e tseneletšego ya ka morago ga go buiwa, gomme di-contraindications tše di feletšego feela ke tshwaetšo e sa laolegego le ditshekamelo tša go tšwa madi.PVP, e ka ba e ka bago e le ka ntle le seelo sa tlase, e ka ba e ka ba e sa hlalosegego ka seelo sa tlase. Balwetši ba bagolo ba nywaga ya ka godimo ga e 90 bao ba nago le dipoelo tše di kgonthišeditšwego.
Kyphoplasty ya letlalo (PKP) ga bjale ke kalafo ye e šomago le ye e šomišwago kudu ya go robega ga kgatelelo ya marapo a mokokotlo ya marapo (OVCF), yeo gantši e dirwago ka fase ga thethebano ya selegae gomme e kgotlelelwa gabotse ke balwetši. Dinyakišišo tša mathomo di bontšhitše dipoelo tše di holofetšago tša kliniki go ya ka kimollo ya bohloko ya ka pela le mošomo wo o kaonafetšego, kudukudu go batšofadi. Lega go le bjalo, go sa dutše go e-na le palo e phagamego kudu ya balwetši bao ba sa kgotsofatšwego ke dipoelo tša ka morago ga go buiwa. Ge e le balwetši ba, ba ngongorega ka go se kgotsofatše goba go se be le phetogo ya go imolla bohloko ga bona goba bohloko bjo bobe le go feta, e lego seo se ka bontšhago go gatelela mo go phegelelago goba go robega gape mo go ipoeletšago ka gare ga marapo a mokokotlo ao a alafilwego. Dinyakišišo tša peleng di bontšhitše gore intraverval vacuum clefting (IVC) ka go OVCF ye e šoro ga se tiragalo ye e sa tlwaelegago gomme gape e tšewa bjalo ka selo se bohlokwa sa kotsi sa bohloko bja mokokotlo bjo bo phegelelago le go phuhlama mo gogolo ga mokokotlo, e lego seo e ka bago lebaka le legolo la dipoelo tše di sa kgotsofatšego ka morago ga PKP.
Balloon Kyphoplasty ke tshepedišo yeo e sa hlaselego kudu yeo e reretšwego go lokiša go robega ga kgatelelo ya mokokotlo (VCF) ka go fokotša le go tsepama ga go robega. E alafa go robega ga vertebral ya bolwetši yeo e hlolwago ke go fokola ga marapo, kankere goba dišo tše di sa tšhošetšego.
Ngaka ya go bua e tla dira tsela ya go tsena ka gare ga vertebra yeo e robegilego e diriša sedirišwa sa go ba le sekoti. Ke moka balune e nyenyane e hlahlwa ka gare ga seletšo go ya lerapong.
Ge e šetše e le boemong bjo bo itšego, balune e budulelwa ganyenyane-ganyenyane bakeng sa go phagamiša lerapo leo le phuhlamego ka boleta boemong bja lona bjo bo tlwaelegilego.
Ge lerapo le le boemong bjo bo nepagetšego, ngaka ya go bua e a ntšha moya gomme e tloša balune. Se se tlogela sekgoba—goba lešoba—ka gare ga mmele wa mokokotlo.
Go thibela lerapo go phuhlama gape, sekgoba se tlatšwa ka samente ya marapo.
Ge e šetše e beilwe, samente e bopa sethalwa ka gare ga mmele wa mokokotlo wo o tsepamišago lerapo. Go tiišetša lerapo ka botlalo, tshepedišo ka dinako tše dingwe e dirwa ka mahlakoreng ka bobedi a mmele wa vertebral.
nako e kopana ya go bua; Tshepedišo gantši e tšea mo e ka bago seripa-gare sa iri ka tekanyo ya mokokotlo.
Tshepedišo ya Kyphoplasty gantši e ka dirwa ka go thethefatšwa ga lefelong leo. Lega go le bjalo, balwetši ba bangwe, go ithekgile ka bophelo bja bona bjo bobotse ka kakaretšo le go ba thata ga go robega ga mokokotlo (di) ba ka nyaka go thethefatšwa ka kakaretšo.
Balwetši ba kgona go sepela le go boela medirong ya bona e tlwaelegilego kapejana ka morago ga go buiwa.
Kyphoplasty e ka dirwa lefelong la go bua la go sepela (ASC), sepetlele goba lefelo la go bua mokokotlo wa balwetši ba ka ntle.
Bontši bja balwetši ba lokollwa gae letšatši le tee le tshepedišo ya bona ya kyphoplasty. Go ka kgothaletšwa go dula sepetlele bošego go balwetši ba bangwe go ithekgile ka mabaka a mantši, a bjalo ka mathata a tša kalafo ao a phelago gotee (mohlala, dikotsi tša pelo le methapo).
Ngaka ya gago e tla go fa ditaelo tše itšego tša ka morago ga go buiwa, eupša ka kakaretšo, o tla fetša mo e ka bago iri ka phapošing ya go fola ka morago ga tshepedišo. Moo, mooki ka mafolofolo o hlokomela dika tša gago tše bohlokwa, tšeo di akaretšago bohloko bja mokokotlo.
Bontši bja balwetši ba lokollwa go tšwa go ASC goba sepetlele ka gare ga diiri tše 24 tša tshepedišo ya bona ya balune ya kyphoplasty. Ka nako ya gago ya go latela ya go bua, ngaka ya gago e tla hlahloba tšwelopele ya gago ya go fola go bona ge e ba o swanetše go lekanyetša mediro e itšego (mohlala, go phagamiša). Balwetši ba bantši ba bega dikaonafatšo tše bohlokwa tša bohloko, go sepelasepela le bokgoni bja go dira mešomo ya letšatši le letšatši—ka gona o ka no se nyake go dira diphetogo le ge e le dife boemong bja gago bja go itšhidulla.
Seswantšho sa kgonthe .

Blog .
Go robega ga kgatelelo ya marapo a mokokotlo (VCF) ke seemo se se tlwaelegilego, kudukudu go baagi ba bagolo, gomme gantši di tswalanywa le go fokola ga marapo. Dikalafo tša setšo tša di-VCF di akaretša taolo ya go boloka, go swana le dihlare tša go okobatša bohloko le go tiiša, goba ditsenogare tša go bua go swana le go kopanywa ga mokokotlo. Lega go le bjalo, dikalafo tše di ka ba le go šoma gabotse mo go lekanyeditšwego goba tša lebiša go mathata a mangwe. Kyphoplasty balloon vertebral perforator (KBP) ke kalafo e sa hlaselego kudu, ya go phuhlama bakeng sa di-VCF tšeo di fetotšego taolo ya boemo bjo. Sehlogong se, re tla hlahloba mokgwa, ditšhupetšo, mehola le dikotsi tšeo di sepedišanago le KBP.
Di-VCF di direga ge mmele wa vertebral o phuhlama ka lebaka la sebopego sa marapo ao a fokolago, gantši a hlolwa ke go fokola ga marapo goba masetla-pelo. Mmele wa vertebral ke karolo ya bogareng ya vertebra, gomme o bopilwe ka lerapo la cancellous leo le dikologilwego ke legato le lesesane la lerapo la cortical. Ge mmele wa vertebral o phuhlama, o ka feleletša ka bohloko bjo bogolo le bogole.
KBP e bontšhwa bakeng sa kalafo ya di-VCF tše bohloko tšeo di paletšwego ke go arabela taolo ya go boloka dilo, goba maemong ao go buiwa e sego kgetho e swanetšego. Tshepedišo ka kakaretšo e kgotlelelwa gabotse gomme e na le kotsi e nyenyane ya mathata.
KBP e akaretša tšhomišo ya catheter ye nnyane ya balune yeo e tsenywago ka gare ga mmele wa vertebral wo o phuhlamego ka fase ga tlhahlo ya fluoroscopic. Ke moka balune e budulelwa go bušetša botelele bja mmele wa vertebral le go bopa lešoba. Ge lešoba le šetše le hlotšwe, samente ya marapo e hlabja go tsepamiša mmele wa vertebral le go thibela go phuhlama gape.
KBP e na le mehola ye mmalwa go feta dikalafo tša setšo tša di-VCF. Sa pele, ke tshepedišo yeo e sa hlaselego kudu yeo e ka dirwago ka tlase ga thethebatšo ya lefelong leo, e fokotša dikotsi tšeo di sepedišanago le go idibatša ka kakaretšo. Sa bobedi, e tswalanywa le go dula sepetlele ka nako e kopana le nako ya go fola ka pela ge e bapišwa le go buiwa ga setšo. Mafelelong, KBP e na le tekanyo e phagamego ya katlego, ka bontši bja balwetši bao ba itemogelago kimollo e kgolo ya bohloko le mošomo o kaonefaditšwego ka morago ga tshepedišo.
Go swana le tshepedišo le ge e le efe ya tša kalafo, KBP e rwala dikotsi tše dingwe le mathata ao a ka bago gona. Tše di ka akaretša tshwaetšo, go tšwa madi, go senyega ga methapo ya tšhika, go tšhologa ga samente goba go mpefala ga go robega. Lega go le bjalo, kotsi ya mathata a e tlase kudu, gomme bontši bja balwetši ba kgotlelela tshepedišo yeo gabotse.
Ka morago ga KBP, balwetši ka tlwaelo ba beilwe leihlo ka nako e kopana gomme gantši ba ka boela gae letšatšing le tee. Ba eletšwa go efoga go phagamiša boima le go šoma ka thata dibeke tše mmalwa, eupša ka tlwaelo ba ka thoma gape mediro ye e tlwaelegilego ya letšatši le letšatši ka matšatši a mmalwa. Kalafo ya mmele le yona e ka kgothaletšwa go thuša ka tsošološo.
KBP ke tshepedišo ye mpsha, gomme dinyakišišo tše di tšwelago pele di hlahloba dikgopelo tša yona tšeo di ka bago gona le ditlhabollo. Ka mohlala, go na le dinyakišišo tše di tšwelago pele mabapi le go dirišwa ga samente ya marapo yeo e senyago diphedi, yeo e ka fokotšago kotsi ya mathata a nako e telele ao a sepedišanago le samente ya setšo.
Kyphoplasty balloon vertebral perforator ke kalafo e sa hlaselego kudu, ya go phuhlama bakeng sa di-VCF tše bohloko tšeo di fetotšego taolo ya boemo bjo. Tshepedišo ka kakaretšo e kgotlelelwa gabotse gomme e na le tekanyo e phagamego ya katlego, ka bontši bja balwetši bao ba itemogelago kimollo e kgolo ya bohloko le mošomo o kaonefaditšwego ka morago ga tshepedišo. Le ge go na le dikotsi tše dingwe tšeo di amanago le tshepedišo, tše ka kakaretšo di fase,gomme bontši bja balwetši ba kgotlelela tshepedišo gabotse. Ge dinyakišišo tše di tšwelago pele di hlahloba dikgopelo tšeo di ka bago gona le ditlhabollo tša KBP, go na le kgonagalo ya gore tshepedišo ye e tšwele pele e le sedirišwa se bohlokwa ka go taolo ya di-VCF.
Na KBP ke kgetho ya kalafo ye e loketšego go balwetši ka moka bao ba nago le di-VCF?
KBP e bontšhwa bakeng sa kalafo ya di-VCF tše bohloko tšeo di paletšwego ke go arabela taolo ya go boloka dilo goba maemong ao go buiwa e sego kgetho e swanetšego. Le ge go le bjalo, ga se balwetši ka moka bao ba nago le di-VCF tšeo e lego bonkgetheng ba KBP, gomme sephetho sa go dira tshepedišo se swanetše go dirwa ka therišano le moabi wa tlhokomelo ya maphelo.
Tshepedišo ya KBP e tšea nako e kaakang?
Tshepedišo ya KBP ka tlwaelo e tšea mo e ka bago iri e tee go diragatša.
Kapejana gakae ka morago ga tshepedišo yeo balwetši ba ka thomago gape mediro e tlwaelegilego?
Balwetši ka tlwaelo ba ka thoma gape mediro e tlwaelegilego ya letšatši le letšatši ka matšatši a sego kae ka morago ga tshepedišo, gaešita le ge go phagamišwa mo go boima le modiro o thata di swanetše go phengwa dibeke tše mmalwa.
Ke mathata afe ao a ka bago gona ao a sepedišanago le KBP?
Mathata ao a ka bago gona ao a sepedišanago le KBP a ka akaretša tshwaetšo, go tšwa madi, go senyega ga methapo ya tšhika, go tšhologa ga samente goba go mpefala ga go robega. Lega go le bjalo, kotsi ya mathata a ka kakaretšo e tlase.
Na KBP e akaretšwa ke inšorense?
KBP gantši e akaretšwa ke inšorense, le ge e le gore khupetšo e ka fapana go ya ka leano la inšorense la molwetši ka noši le mabaka a mangwe.
Ditšweletšwa .