Dipono: 122 Mongwadi: Morulaganyi wa Sebaka Nako ya go phatlalatša: 2023-05-25 Tšwago: Saete
Go robega ga letheka, mo go kgomago lerapo la serope, go ka baka bohloko bjo bogolo, go se šikinyege le go se šome gabotse. Dikgetho tša kalafo tše di šomago di bohlokwa kudu bakeng sa go fihlelela dipoelo tše di atlegilego go balwetši bao ba nago le go robega mo. E nngwe ya dikgetho tše bjalo yeo e thomilego botumo nywageng ya morago bjale ke go dirišwa ga sepekere sa ka gare ga letheka. Sehlogo se se hlahloba mehola, mokgwa wa go bua, dikotsi le go fola tšeo di sepedišanago le mokgwa wo o mofsa wa kalafo.
Go robega ga femur e ka ba mo go fokodišago, go nyaka tlhokomelo ya tša kalafo ya kapejana le e nepagetšego. Mekgwa ya setšo ya kalafo, go swana le go lahlela goba go tiiša ka ntle, e ka ba le mellwane ya go fihlelela dipoelo tše di loketšego. Thekniki ya manala a femoral intramedullary e tšweletše bjalo ka tharollo ye e ka botwago le ye e šomago ya go laola go robega ga femoral.

Sepekere sa ka gare ga letheka ke sedirišwa sa tša kalafo seo se hlametšwego go tsepamiša le go kgothaletša phodišo ya go robega ga letheka. E na le molamu wa tšhipi wo o tsenywago ka gare ga bogare bjo bo nago le sekoti bja femur, o fa go tsepama le thekgo nakong ya tshepedišo ya go fola. Lenala ka tlwaelo le dirilwe ka thaethaniamo goba tšhipi ye e sa tswakwego gomme le tla ka bogolo bjo bo fapanego go amogela di-anatomy tše di fapanego tša balwetši.
Dipekere tša ka gare ga medullary tša femoral di šomišwa ka tlwaelo bakeng sa kalafo ya go robega ga shaft ya femoral. Di šoma kudu bakeng sa go robega mo go nyakago go tsepama mo go tsepamego, go swana le go robega mo go šuthišitšwego goba mo go senyegilego. Mokgwa wo o loketše gape maemo ao go ona go nyakegago go rwala boima bja mmele ka pela goba ge go na le boleng bjo bo fokolago bja marapo.

Go rulaganya ka mo go tseneletšego pele ga go buiwa go bohlokwa bakeng sa go buiwa mo go atlegilego ga manala a femoral intramedullary. Se se akaretša tshekatsheko e feletšego ya mokgwa wa go robega, bophelo bjo bobotse bja molwetši ka kakaretšo le dikgobalo le ge e le dife tšeo di sepedišanago le tšona. Mekgwa ya go tšea diswantšho, e bjalo ka X-ray, CT scan goba MRI, e dirišetšwa go hlahloba dimelo tša go robega le go hlahla go dirwa ga diphetho tša go bua.
Nakong ya go buiwa, molwetši ka tlwaelo o bewa a rapaletše tafoleng ya go bua. Leoto le amegilego le prepped le draped ka mokgwa wa go se be le malwetši. Go beakanya gabotse go bohlokwa kudu go dumelela phihlelelo ye e loketšego lefelong la go robega le go nolofatša go tsenywa ga manala.
Go segwa godimo ga lefelo la go bua bakeng sa go fihlelela lerapo leo le robegilego. Bolelele le lefelo la go segwa di ithekgile ka mohuta wa go robega le lefelo la lona go bapa le femur. Go swara ditlhalenama tše boleta ka kelohloko go bohlokwa bakeng sa go fokotša kgateletšego le go fokotša kotsi ya tshwaetšo.
Ka morago ga go hlola lefelo la go tsena ka gare ga femur ya proximal, ngaka ya go bua e tsenya lenala la femoral intramedullary ka kelohloko ka gare ga mokero wa medullary. Tlhahlo ya fluoroscopic e šomišwa go netefatša go bewa le go logaganya ka nepagalo. Lenala le tšwetšwa pele ka lerapo, le logaganya gape dikarolwana le ge e le dife tšeo di hudušitšwego le go tsošološa go logaganya mo go swanetšego ga anatomical.
Gatee-tee ge sepekere se beilwe gabotse, go tsenywa dikurufu tša go notlela bakeng sa go tiiša sepekere ka gare ga lerapo. Dikurufu tše di fa go tsepama mo go oketšegilego gomme di thibela metsamao ya go dikološa goba ya axial ya dikarolwana tša go robega. Palo le go bewa ga dikurufu di ithekgile ka mokgwa wa go robega le kgetho ya ngaka ya go bua.
Ka morago ga go netefatša go logaganya le go tsepama gabotse, lefelo la go segwa le tswalelwa ka go šomiša dirokele goba di-staple. Go tswalelwa ga dintho go dirwa ka kelohloko go kgothaletša phodišo le go fokotša kotsi ya tshwaetšo. Go dirišwa seaparo sa go se be le malwetši, gomme lefelo la go bua le a šireletšwa.

Tšhomišo ya sepekere sa femoral intramedullary e fa mehola ye mmalwa go feta mekgwa ya setšo ya kalafo. Tše dingwe tša mehola e bohlokwa di akaretša:
Go tsepama mo go tsepamego: Tšhomišo ya lenala la ka gare ga medullary ya femoral e fa go tiiša mo go tsepamego, go dumelela go logaganya gabotse le kopanyo ya dikarolwana tša go robega. Go tsepama mo go kgothaletša phodišo e kaone le go fokotša kotsi ya go se logagane.
Go kgoboketša ka pela: Ka thekniki ya manala a ka gare ga medullary, go kgoboketša ka pela go a kgonega. Se se bolela gore balwetši ba ka thoma go itšhidulla ga go rwala boima bja mmele le go tsošološa kapejana, e lego seo se lebišago go foleng ka pela le dipoelong tše di kaonefaditšwego tša mošomo.
Go boloka kabo ya madi: Ka go diriša mokero wa ka gare ga medullary, mokgwa wa lenala la ka gare ga medullary ya femoral o fokotša tšhitišo ya kabo ya madi ya lerapo. Go boloka go elela mo go lekanego ga madi go bohlokwa kudu bakeng sa phodišo e botse ya marapo le kopano ya go robega.
Dipoelo tše di kaonefaditšwego tša setlolo: Ge di bapetšwa le mekgwa ya go tiiša ya ka ntle, go buiwa ga manala a femoral intramedullary go akaretša go segwa mo gonyenyane. Se se feleletša ka dipoelo tše kaone tša setlolo ka go fokotšega ga mabadi le kgotsofalo e kaonefaditšwego ya balwetši.
Kotsi e fokotšegilego ya mathata a dinama tše boleta: Mokgwa wa go diriša lenala la ka gare ga letheka le akaretša tšhitišo e nyenyane ya dinama tše boleta. Se se fokotša kotsi ya mathata a bjalo ka mathata a go fola ga dintho, tshwaetšo ya dinama tše boleta le go diega ga go fola.
Le ge go buiwa ga manala a femoral intramedullary ka kakaretšo go lebelelwa e le mo go šireletšegilego le mo go šomago, go na le mathata ao a ka bago gona le dikotsi tšeo di sepedišanago le mogato wo. Go bohlokwa gore balwetši ba tsebe dikgonagalo tše pele ba dira kalafo. Tše dingwe tša mathata a akaretša:
Twatši: Go swana le ka mokgwa le ge e le ofe wa go bua, go na le kotsi ya go fetelwa. Lega go le bjalo, mekgwa e swanetšego ya go se be le bana, go thibela dibolaya-ditwatši le tlhokomelo ya ka morago ga go buiwa di ka fokotša kudu kotsi ye.
Go se logagane goba go se kopane: Maemong a mangwe, dikarolwana tša go robega di ka no se fole ka go logaganya mo go nyakegago goba tša palelwa ke go fola ka mo go feletšego. Mabaka a bjalo ka go fokotšega mo go sa lekanego, boleng bjo bo fokolago bja marapo goba go rwala boima bja mmele ka mo go feteletšego a ka tlaleletša go se logagane goba go se kopane. Go bea leihlo kgauswi le ditsenogare tša tlaleletšo, go swana le go buiwa ga go boeletšwa, go ka nyakega go rarolla ditaba tše.
Mathata ao a tswalanago le go tsenywa ga mmele: Gaešita le ge e le ka sewelo, mathata ao a tswalanago le go tsenywa ga mmele a ka direga. Tše di ka akaretša go lokologana ga selo seo se tsentšwego, go robega goba go tenega. Ge e ba mathata a bjalo a tšwelela, go ka nyakega tsenogare e oketšegilego ya go bua.
Go gobala ga methapo ya tšhika goba methapo ya madi: Nakong ya tshepedišo ya go bua, go na le kotsi e nyenyane ya go gobala ga methapo ya tšhika goba methapo ya madi. Dingaka tša go bua di gata megato ya tšhireletšo bakeng sa go fokotša kotsi ye, eupša balwetši ba swanetše go lemoga kgonagalo gomme ba bege ka pela dika le ge e le dife tše di phegelelago goba tše di mpefalago.
Ka morago ga go buiwa ga manala a femoral intramedullary, lenaneo le le feletšego la go tsošološa le bohlokwa kudu bakeng sa go fola mo go swanetšego. Leano le le itšego la tsošološo le ka fapana go ithekgile ka bogolo bja go robega, dimelo tša balwetši le tlhahlo ya ngaka ya go bua. Kalafo ya mmele, go akaretša le go itšhidulla ka go fapafapana ga go šikinyega, boitšhidullo bja go matlafatša le tlwaetšo ya go sepela, e kgatha tema e bohlokwa go tsošološeng mošomo le go fihlelela go fola ka mo go feletšego.
Balwetši ba bantši ba bile le dipoelo tše di atlegilego ka go buiwa ga manala a femoral intramedullary. Nyakišišo e nngwe ya mohlala e be e akaretša motho wa nywaga e 40 yo a nago le go robega ga letheka leo le hudušitšwego. Ka morago ga go buiwa ka sepekere sa ka gare ga letheka, molwetši o ile a fihlelela kopano e tiilego ya go robega, a boela a ba le bokgoni bjo bo tletšego bja go rwala boima bja mmele gomme a boela medirong e tlwaelegilego ka dikgwedi tše tshela.
Ge o nagana ka dikgetho tša kalafo bakeng sa go robega ga letheka, go bohlokwa go bapetša mehola le mellwane ya mokgwa o mongwe le o mongwe. Le ge mokgwa wa manala a femoral intramedullary o nea mehola e mmalwa, e bjalo ka go tsepama mo go tsepamego, go kgoboketša ka pela le dipoelo tše di kaonefaditšwego tša setlolo, e ka no se lokele mokgwa o mongwe le o mongwe wa go robega goba molwetši. Mekgwa ye mengwe, go swana le go tiiša ka ntle goba go poleiti, e ka kgethwa maemong a itšego. Go boledišana le setsebi sa tša marapo go tla thuša go bona mokgwa o swanetšego kudu wa kalafo go ithekgile ka maemo a motho ka o tee ka o tee.
Ge re phetha, mokgwa wa manala a femoral intramedullary ke kgetho ya kalafo ye e holofetšago le ye e šomago ya go robega ga femoral. E fana ka go tsepama mo go tsepamego, e kgontšha go kgoboketša ka pela, gomme e fa mehola ye mmalwa go feta mekgwa ya setšo. Le ge go e-na le dikotsi tšeo di ka bago gona le mathata ao a sepedišanago le tshepedišo ye, go rulaganya ka kelohloko pele ga go buiwa, mokgwa o nepagetšego wa go bua le tlhokomelo e swanetšego ya ka morago ga go buiwa di ka thuša go fokotša dipelaelo tše. Balwetši bao ba buiwago manala a femoral intramedullary, gomme ba latelwa ke lenaneo la tsošološo leo le rulagantšwego gabotse, ba na le bokgoni bja go fola ka katlego le go tsošološa mošomo.
Ditšweletšwa