1100-04 ya go swana le
CZMEDITECH ya go swana le yona
Tšepe e sa tswakweng / Thaethaniamo
CE / ISO: 9001 / ISO13485
| Go hwetšagala: . | |
|---|---|
Tlhaloso ya Setšweletšwa
Tiragalo ya go robega ga ditho lefelong la proximal femoral e hlatlogile ka dipalo tše di oketšegago tša batšofadi bao ba nago le bolwetši bja go fokola ga marapo le dikotsi tša sephethephethe go bafsa ba bagolo.
Diphapano mabapi le lefelo la trochanteric di arotšwe go ya ka tshepedišo ya go hlopha ya Orthopedic Trauma Association bjalo ka AO/OTA 31-A, yeo e di hlaolago bjalo ka diphapano tša ka ntle ga capsular tša letheka. Diphapano tše di arotšwe ka dihlopha tša A1, A2 le A3. Diphapano tša A1 di bonolo, diphapano tša dikarolo tše pedi, mola diphapano tša A2 di na le dikarolwana tše dintši. Diphapano tša A3 di akaretša dipaterone tša go robega tša go sekama le tša go selaganya.
Go na le mehuta ye mebedi ye megolo ya go tsenywa ga mmele yeo e hwetšagalago bakeng sa kalafo ya go robega mo, e lego, dilo tšeo di tsenywago ka ntle ga medullary le ka gare ga medullary [1–3]. Le ge e le gore sedirišwa sa go tsenywa sa ka ntle ga medullary seo se šomišwago kudu ke sekurufu sa letheka seo se fetogago, seo se nago le sekurufu sa molala se se thelelago seo se kgokagantšwego le poleiti ka gare ga cortex ya femoral ya ka mahlakoreng, bontši bja bangwadi ba begile gore sedirišwa se ga se sa swanela go robega ga AO/OTA 31-A3 reverse oblique goba transverse ka lebaka la ditiragalo tše di phagamego tša go palelwa ga fixation. Ka gona, kalafo ya go robega mo ga trochanteric femoral mo go sa tsepamago e sa dutše e le tlhohlo, gomme dipego tša tša kalafo mabapi le go kokotelwa ga letheka ka gare ga medullary bakeng sa go robega ga intertrochanteric ga reverse obliquity ke tše sego kae ka palo.
Ga tlhaloso
Dikarolo & Mehola

Seswantšho sa Sebele


Blog ya
Ka go buiwa ga marapo, go robega ga letheka ke tiragalo e tlwaelegilego. Manala a letheka gantši a dirišetšwa go lokiša go robega mo go bjalo. Lenala la femoral leo le bušeditšwego morago ke mokgwa o mofsa le o hlamago wa go lokiša go robega, kudu-kudu go balwetši ba tšofetšego. Sehlogong se, re tla ahla-ahla selo se sengwe le se sengwe seo se swanetšego go tsebja ka manala a letheka ao a bušeditšwego morago, go akaretša le mehola ya ona, ditšhupetšo le mathata ao a ka bago gona.
Lenala la letheka leo le bušeditšwego morago ke sedirišwa sa go alafa marapo seo se dirišetšwago go alafa go robega ga letheka. Ke mokgwa o mofsa kudu wo o akaretšago go tsenya sepekere go tloga ka tlase ga letheka go ya godimo, e lego seo se fapanego le mokgwa o tlwaelegilego. Sepekere se tsenywa ka lefelo le lenyenyane leo le segwago ka gare ga lelokololo la lengwele gomme le tsenywa lefelong la lona ka go diriša dikurufu mafelelong ka bobedi.
Mokgwa wa go bušetša morago manala a femoral o na le mohola kudu maemong a itšego, a bjalo ka:
Balwetši ba batšofadi bao ba nago le marapo a fokolago
Balwetši bao ba nago le go robega ga letheka la kgole
Balwetši bao ba nago le go robega ga subtrochanteric
Balwetši bao ba nago le go robega ga mmele seleteng sa metaphyseal
Maemong a, mokgwa wa go bušetša morago manala a letheka e ka ba kgetho e kaone go feta mekgwa e tlwaelegilego.
Manala a femoral a bušeditšwego morago a nea mehola e mmalwa go feta mekgwa e tlwaelegilego. Tše di akaretša:
Go fokotšega ga tahlegelo ya madi nakong ya go buiwa
Ka tlase ga kgateletšego go dinama tše boleta tše di dikologilego
Bohloko bjo bonyenyane le nako ya go fola ka pela
Kotsi ya tlase ya tshwaetšo
Kotsi e fokotšegilego ya go se kopane (boemo bjoo go bjona lerapo le palelwago ke go fola gabotse) .
Tshepedišo ya manala a femoral yeo e bušeditšwego morago e swana le go buiwa mo go tlwaelegilego ga manala a femoral, ka diphapano tše sego kae tše bohlokwa. Go buiwa go dirwa ka tlase ga go idibatša ka kakaretšo, gomme molwetši o bewa mokokotlong wa bona a phagamišitše maoto.
Sehlopha sa go bua se tla dira sega se senyenyane ka godimonyana ga lelokololo la lengwele gomme sa tsenya terata ya tlhahlo ka lengwele le godimo ka gare ga femur. Terata ya tlhahlo e tla šomišwa go hlahla sepekere go ya lefelong la sona. Ke moka sepekere se tsenywa ka lelokololo la lengwele le go ya godimo ka gare ga femur, ka dikurufu tšeo di bewago ntlheng ka bobedi bakeng sa go le swara lefelong la lona.
Go swana le ditshepedišo ka moka tša go bua, manala a letheka ao a bušeditšwego morago a rwele dikotsi tše itšego. Tše di akaretša:
Twatši lefelong la go bua
Go robega ga femur nakong ya go buiwa
Tshenyo ya methapo
Tshenyo ya methapo ya madi
Go palelwa ga lerapo go fola gabotse
Balwetši bao ba dirilwego tshepedišo ya manala a letheka leo le bušeditšwego morago ba swanetše go hlokomela go fola ga bona kgaufsi gomme ba bege dika le ge e le dife tše di sa tlwaelegago go ngaka ya bona gatee-tee.
Go fola mokgweng wa manala a letheka ao a bušeditšwego morago go swana le go fola go tšwa go go buiwa mo go tlwaelegilego ga manala a letheka. Balwetši ba ka itemogela bohloko bjo itšego le go ruruga lefelong la go bua, tšeo di ka laolwago ka dihlare tša go okobatša bohloko le go khutša. Balwetši ba tla swanelwa ke go diriša dithupa goba sedirišwa sa go sepela ka nako e itšego ka morago ga go buiwa bakeng sa go phema go bea boima leotong leo le kgomilwego.
Balwetši ba swanetše go latela ditaelo tša ngaka ya bona ka kelohloko go kgonthišetša gore ba fola ka mo go feletšego le ka pela.
Nako ya go fola ya tshepedišo ya manala a femoral yeo e bušeditšwego morago ke efe?
Nako ya go fola e fapana go ya ka molwetši le bogolo bja go buiwa, eupša bontši bja balwetši ba ka letela go boela medirong ye e tlwaelegilego mo dibekeng tše 6-12.
Na tshepedišo ya manala a femoral yeo e bušeditšwego morago e bohloko?
Go ka ba le bohloko bjo itšego le go se iketle ka morago ga go buiwa, eupša se se ka laolwa ka dihlare tša go okobatša bohloko.
Na go na le motho yo a ka bago le tshepedišo ya manala a femoral yeo e bušeditšwego morago?
Aowa, tshepedišo ya manala a femoral yeo e bušeditšwego morago ga se ya swanela balwetši ka moka. Ngaka ya gago e tla hlahloba maemo a gago ka noši go bona ge e ba e le kgetho e kaone go wena.
Nala ya femoral yeo e bušeditšwego morago e dula e le gona nako e kaaka’ng?
Lenala ka tlwaelo le tlogelwa le le lefelong la lona dikgwedi tše 6-12 go dumelela lerapo go fola gabotse.
Na lenala la femoral leo le bušeditšwego morago le ka tlošwa?
Ee, lenala le ka tlošwa ge lerapo le fodile. Ngaka ya gago e tla hlahloba ge e ba go tlošwa go nyakega gomme ya boledišana le wena ka dikotsi le mehola.
Manala a letheka ao a bušeditšwego morago a nea mehola e mmalwa go feta mekgwa e tlwaelegilego ya go lokiša go robega ga letheka. Mokgwa wo o na le mohola kudu go balwetši ba ba tšofetšego goba bao ba nago le mehuta e itšego ya go robega ga ditho. Le ge go e-na le mathata ao a ka bago gona ao a sepedišanago le tshepedišo ye, gantši mehola e feta dikotsi. Balwetši bao ba dirilwego tshepedišo ya manala a letheka leo le bušeditšwego morago ba swanetše go latela ditaelo tša ngaka ya bona ka kelohloko go kgonthišetša gore ba fola ka mo go feletšego le ka pela.
Ka boripana, lenala la letheka leo le bušeditšwego morago ke mokgwa o mofsa le o hlamago wa go lokiša go robega ga letheka wo o neago mehola e mmalwa go feta mekgwa e tlwaelegilego. Ge e ba o itemogela go robega ga letheka, bolela le ngaka ya gago go bona ge e ba mokgwa wa go bušetša morago manala a letheka o go swanetše.
Ditšweletšwa