Majhen fragment se nanaša na vrsto ortopedskega vsadka, ki se uporablja za fiksacijo zlomov ali deformacij v majhnih kosteh ali na območjih z omejeno pokritostjo mehkih tkiv. Ti vsadki so zasnovani tako, da zagotavljajo stabilno fiksacijo in omogočajo zgodnjo mobilizacijo in hitrejše okrevanje. Majhni fragmentni vsadki imajo običajno premer 3,5 mm ali manj in so na voljo v različnih oblikah in velikostih, vključno z vijaki, ploščami in žicami. Običajno se uporabljajo v postopkih, kot so operacije rok in stopal, zlomi gležnja in zlomi klavikulov.
Zaklepne plošče so običajno narejene iz biokompatibilnih materialov, kot so titanium, titanijeva zlitina ali nerjavno jeklo. Ti materiali imajo odlično moč, togost in korozijsko odpornost, zaradi česar so idealni za uporabo v ortopedskih vsadkih. Poleg tega so inertni in ne reagirajo s telesnimi tkivi, kar zmanjšuje tveganje za zavrnitev ali vnetja. Nekatere zaklepne plošče so lahko prevlečene tudi z materiali, kot so hidroksiapatit ali druge prevleke, da izboljšajo njihovo integracijo s kostnim tkivom.
Tako titanijeve kot nerjaveče plošče se običajno uporabljajo v ortopedskih operacijah, tudi za zaklepne plošče. Izbira med obema materialom je odvisna od več dejavnikov, vključno z vrsto operacije, bolnikovo zdravstveno anamnezo in preferencami ter kirurgovimi izkušnjami in prednostmi.
Titanium je lahek in močan material, ki je biokompatibilen in odporen proti koroziji, zaradi česar je odlična izbira za medicinske vsadke. Titanijeve plošče so manj trde kot plošče iz nerjavečega jekla, kar lahko pomaga zmanjšati stres na kosti in spodbujati celjenje. Poleg tega so titanove plošče bolj radiolucentne, kar pomeni, da ne motijo slikarskih testov, kot so rentgenski žarki ali MRI.
Na drugi strani je nerjavno jeklo močnejši in trdnejši material, ki je tudi biokompatibilen in odporen proti koroziji. V ortopedskih vsadkih se uporablja že desetletja in je preizkušen material. Plošče iz nerjavečega jekla so cenejše od titanovih plošč, kar lahko za nekatere bolnike upošteva.
Titanijeve plošče se pogosto uporabljajo v operaciji zaradi svojih edinstvenih lastnosti, zaradi katerih so idealen material za medicinske vsadke. Nekatere prednosti uporabe titanskih plošč v operaciji vključujejo:
Biokompatibilnost: Titanium je zelo biokompatibilen, kar pomeni, da verjetno ne bo povzročil alergijske reakcije ali pa ga bo telesni imunski sistem zavrnil. Zaradi tega je varen in zanesljiv material za uporabo v medicinskih vsadkih.
Moč in trajnost: Titanium je ena najmočnejših in najbolj trpežnih kovin, zaradi česar je idealen material za vsadke, ki morajo prenesti napetosti in napetosti vsakodnevne uporabe.
Korozijska odpornost: Titan je zelo odporen proti koroziji in je manj verjetno, da bo reagiral s telesnimi tekočinami ali drugimi materiali v telesu. To pomaga preprečiti, da bi se vsadek sčasoma korodiral ali razgradil.
Radiopacity: Titanium je zelo radiopak, kar pomeni, da ga je enostavno videti na rentgenskih žarkih in drugih testih slikanja. To zdravnikom olajša spremljanje implantata in zagotavlja, da pravilno deluje.
Zaklepne plošče se uporabljajo v ortopedskih operacijah, da se zagotovi stabilnost in podporo kosti, ki so zaradi bolezni ali poškodbe zlomljene, zlomljene ali oslabljene.
Plošča je pritrjena na kost z vijaki, vijaki pa se zaklenejo v ploščo, kar ustvari konstrukcijo s fiksnim kotom, ki med postopkom celjenja zagotavlja močno podporo kosti. Zaklepne plošče se običajno uporabljajo pri zdravljenju zlomov zapestja, podlakti, gležnja in nog, pa tudi pri operacijah hrbtenice in drugih ortopedskih postopkov.
Posebej so koristni v primerih, ko je kost tanka ali osteoporotična, saj mehanizem zaklepanja plošče zagotavlja dodatno stabilnost in zmanjšuje tveganje za odpoved vsadka.
Kostna plošča je medicinski pripomoček, ki se uporablja za stabilizacijo zlomov kosti med procesom celjenja. To je ploski kos kovine, običajno iz nerjavečega jekla ali titana, ki je pritrjen na površino kosti z vijaki. Plošča deluje kot notranji delček, da drži zlomljene kostne fragmente v pravilni poravnavi in zagotavlja stabilnost med procesom celjenja. Vijaki pritrdite ploščo na kost, plošča pa drži kostne fragmente v pravilnem položaju. Kostne plošče so zasnovane tako, da zagotavljajo togo fiksacijo in preprečujejo gibanje na mestu zloma, kar omogoča pravilno ozdravitev kosti. Sčasoma bo kost rasla okoli plošče in jo vključila v okoliško tkivo. Ko se kost popolnoma zaceli, se plošča lahko odstrani, čeprav to ni vedno potrebno.
Zaklepni vijaki ne zagotavljajo stiskanja, saj so zasnovani tako, da se zaklenejo v ploščo in stabilizirajo kostne fragmente skozi konstrukcije s fiksnim kotom. Stiskanje dosežemo z uporabo ne-zaklepajočih vijakov, ki so nameščeni v stiskalnih režah ali luknjah plošče, kar omogoča stiskanje kostnih fragmentov, ko se vijaki zategnejo.
Normalno je, da doživite bolečino in nelagodje, ko se med operacijo vstavijo krožnike in vijake. Vendar pa bi morala bolečina sčasoma popuščati, ko se telo zdravi in se obnovilo kirurško mesto. Bolečino lahko obvladamo z zdravili in fizikalno terapijo. Pomembno je upoštevati pooperativna navodila, ki jih je dal kirurg, in poročali o kakršni koli vztrajni ali poslabšani bolečini medicinski ekipi. V redkih primerih lahko strojna oprema (plošče in vijaki) povzroči nelagodje ali bolečino, v takšnih primerih pa lahko kirurg priporoči odstranjevanje strojne opreme.
Čas, ki je potreben, da se kosti zacelijo s ploščami in vijaki, se lahko razlikuje glede na resnost poškodbe, lokacijo poškodbe, vrsto kosti ter starost in splošno zdravje pacienta. Na splošno lahko traja nekaj tednov do nekaj mesecev, da se kosti s pomočjo plošč in vijakov popolnoma zacelijo.
V začetnem obdobju okrevanja, ki običajno traja približno 6-8 tednov, bo moral bolnik nositi igralsko zasedbo ali zapestnico, da bo prizadeto območje imobilizirano in zaščiteno. Po tem obdobju lahko pacient začne s fizikalno terapijo ali rehabilitacijo, da bi izboljšali obseg gibanja in moči na prizadetem območju.
Pomembno pa je opozoriti, da proces celjenja ni dokončan, ko se odvzamejo igralce ali zapestnica, in lahko traja še nekaj mesecev, da kost v celoti preoblikuje in povrne prvotno moč. V nekaterih primerih lahko bolniki nekaj mesecev po poškodbi občutijo preostale bolečine ali nelagodje, tudi potem, ko se je kost zacelila.